Kočevarska dediščina: Kočevske Poljane

Kočevske Poljane veljajo za eno najstarejših vasi občine Dolenjske Toplice, saj je ustanovitev datirana v zadnjo četrtino petnajstega stoletja. Do leta 1953 je bila vas poimenovana Poljane oz. po nemško Pollandl. Ležijo v Črmošnjiško-Poljanski dolini, najvzhodnejšem delu kočevarskega jezikovnega otoka. 

Kočevarji ali kočevski Nemci (Gottscheer) so nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, na območju nemškega jezikovnega otoka s središčem v kraju Kočevje. Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor jih je imel za potomce starih Gotov, a danes vemo, da se je zmotil. Kočevske Nemce so sem v 14. stoletju iz zgornje Koroške in vzhodne Tirolske namreč naselili šele Ortenburški grofje. Da bi iz gozdnatega sveta, v katerem je prej le malokje pela sekira, imeli korist, pa so ga morali najprej poseliti in izsekati. Ker na kraško zemljo, kjer so zime dolge in poletja kratka, vode pa ne najdeš ravno obilo, iz soseščine nikogar ni posebno vleklo, so ljudi pripeljali iz oddaljenih krajev. 

Svoj jezik, bavarsko narečje – kočevarščino, ki se je zastarela zdela že Valvasorjevim sodobnikom – so ohranjali več kot 600 let, od naselitve okoli leta 1330 pa vse do leta 1941, ko se je večina izselila. Ob koncu vojne, ki je mnogi niso preživeli, so se razkropili malodane po vsem svetu in skoraj vseh kontinentih. Tudi številnim izmed tistih, ki so ostali, povojno obdobje ni bilo prijazno. Nemalo so jih izgnali, prenekateremu so poslovenili ime in priimek.

Med drugo svetovno vojno so bile Kočevske Poljane, tako kot cela Kočevska, pod italijansko okupacijo. Nekaj družin se je uprlo izselitvi na nemško okupirano ozemlje, ki jo je ukazal nemški okupator. Večina je podpirala partizane in Osvobodilno fronto, ki je imela štab, Bazo 20, v neposredni bližini. Kočevsko narečje je bilo po drugi svetovni vojni prepovedano, zato se je izgubilo in ga danes govori le še peščica, od teh pa živi večina v tej dolini.

Kočevske Poljane so spomeniško zaščitena vas, poleg Občic in Dobindola edine v občini Dolenjske Toplice, predvsem zaradi ambiciozno zasnovanih enonadstropnih poslopij nekdanjih gostiln in trgovin. Samo vas višinsko dominantno oblikuje cerkveni areal z župniščem in s šolo. Poleg vasi pa imajo posebno zaščito v vasi še Cerkev Marije Pomočnice kristjanov v Gorici in Župnijska cerkev sv. Andreja apostola, šest domačij, hiš in gospodarskih poslopij, grobnica padlih borcev VII. korpusa, kamnit most, Marijina kapelica, pokopališče, vaški studenec in župnišče.

Delovanje vasi je danes organizirano skozi Vaško skupnost Kočevske poljane, ki jo od oktobra 2014 vodi Igor Mavsar.